PRIPOROČILO ?T. R (89) 12
ODBORA MINISTROV DR?AVAM ČLANICAM
O IZOBRA?EVANJU V ZAPORIH
(ki ga je sprejel Odbor ministrov 13. oktobra 1989
na 429. seji namestnikov ministrov)
Odbor ministrov v skladu s 15. b členom Ustanovne listine Sveta Evrope
ob upo?tevanju, da je pravica do izobra?evanja temeljna pravica;
ob upo?tevanju pomembnosti izobra?evanja pri razvoju posameznika in dru?be;
ker se zaveda, da ima zelo visok odstotek obsojencev zelo malo uspe?nih izobra?evalnih izku?enj in zato tudi zelo veliko izobra?evalnih potreb;
ob upo?tevanju, da izobra?evanje v zaporih pripomore k humanizaciji zaporov in izbolj?anju razmer v njih;
glede na to, da izobra?evanje v zaporih pripomore k la?ji vrnitvi obsojencev v dru?bo;
ker se zaveda, da je treba glede na praktične izku?nje uporabe posameznih pravic in ukrepov v zvezi z omenjenimi priporočili upo?tevati razliko med obsojenci in priporniki;
ob upo?tevanju Priporočila ?t. R (87) 3 o Evropskih zaporskih pravilih in Priporočila ?t. R (81) 17 o politiki izobra?evanja odraslih
PRIPOROČA vladam dr?av članic uporabo politike, ki priznava naslednje:
- Vsi obsojenci morajo imeti mo?nost za izobra?evanje, ki ga lahko omogočamo z razrednim poukom v učilnicah, poklicnim izobra?evanjem, ustvarjalnimi in kulturnimi dejavnostmi, telesno vzgojo in ?portom, socialnim učenjem in s pomočjo knji?nic.
- Izobra?evanje za obsojence mora biti organizirano tako, kakor je organizirano za podobne starostne skupine v dru?beni skupnosti zunaj zaporov, in vrste učnih mo?nosti tako ?iroke, kakor je to le mogoče.
- Cilj izobra?evanja v zaporih je razvoj celotne osebnosti ob upo?tevanju dru?benega, gospodarskega in kulturnega okolja.
- Vsi zaposleni v zaporskih upravah ter vsi delavci zaporov in vodilni delavci zaporov morajo spodbujati in podpirati izobra?evanje.
- Izobra?evanje ne sme imeti med prestajanjem kazni ni?jega statusa kakor delo in obsojenci ne smejo biti finančno ali kako drugače prikraj?ani, ker se izobra?ujejo.
- Močno si je treba prizadevati in spodbujati obsojence, da se dejavno vključujejo v različne oblike izobra?evanja.
- Treba je zagotoviti, da bodo v zaporih uporabljali ustrezne metode izobra?evanja odraslih.
- Posebno pozornost je treba nameniti obsojencem, ki imajo te?ave pri učenju, ?e prav posebne pozornosti morajo biti dele?ni tisti, ki imajo te?ave z branjem ali pisanjem.
- Naloga poklicnega izobra?evanja mora biti usposabljanje posameznikov, prav tako pa je potrebno poznati razmere na trgu delovne sile.
- Obsojenci morajo imeti prost dostop do dobro opremljenih knji?nic najmanj enkrat tedensko.
- Telesna vzgoja in ?port obsojencev morata imeti pomembno mesto in ju je treba spodbujati.
- Ustvarjalne in kulturne dejavnosti morajo imeti pomembno mesto, ker vplivajo na razvoj obsojencev in omogočajo, da se potrjujejo.
- Socialno učenje mora vključevati praktične sestavine, ki so v pomoč pri vsakodnevnem ?ivljenju obsojencev in olaj?ujejo vrnitev v dru?bo po prestani kazni.
- Kadarkoli je to le mogoče, je treba obsojencem omogočiti, da se vključujejo v izobra?evanje zunaj zaporov.
- Kadar je izobra?evanje organizirano v zaporu, morajo zunanje ustanove sodelovati, kolikor je to le mogoče.
- Spodbujati je treba nadaljevanje izobra?evanja obsojencev po odpustu.
- Na voljo morajo biti sredstva, oprema in osebje, da se zagotovijo mo?nosti za izobra?evanje obsojencev.
Disclaimer:
The translated text is not official.
For an official, juridical reference use the English or French version.